Tuesday, 6 January 2015

Uho v vrtovih tišin, stranske ulice


lokacija: Maribor
čas: preteklost skoz zguban zdaj


zvočni arhiv: http://aporee.org/mfm/tracker.php?id=167

premiera, performans z zvočnimi arhivi čas-prostor poezije, aprostorski performativni live stream na Radio Aporee (19. december 2014, Centralna Postaja, Maribor)

zvočni dokument poslušajte tukaj:

  »Tihota izpraznjenih, zapuščenih ulic mesta je nekaj, kar me vsakodnevno sooča z modalitetami tišin. Molk mesta običajno odzvanja degradacijo in razpad produkcijskih režimov okolja. A tišina, odmevajoč pozabljenje ulic, razpira konkretnost stvari. In posluša razširjanje časa.«

... hodijo, blodni od naporov pozabe
blaženi v čistosti zalitih vrtin odsluženih ničev

Digitalna sinhronost konkretizira časprostor v izpogibih izven posameznika. S pomočjo digitalnih sfer Uho v vrtovih tišin, stranske ulice okruške slušnega naseljuje izven človekovega spomina, da si jih lahko, z usti tehnologije, govori nazaj, ponavlja v neskončnost. Ne poustvarja le topografskih vozlišč in prostorske (ne)navzočnosti, po strugah, ki spletajo pokrajino neštetih zavojev, se drugače pretakajo tudi časovja, in z njimi glas. Slednji z dejanji, navadami, ponavljanji, s tišinami, afekti in letargijo konstantne samoregulacije sooblikuje globoki čas teles.

Stranske ulice so tuneli že same po sebi, nevidne, s pridušenimi odmevi, vmes med ozkimi, tesnimi prazninami sosednjih hiš.

Poezija zvočnega ustvarja vrtine v pregibih časa. S fragmentiranimi sedimenti odmeva konkretnost prostorov, ko z digitalnim sluhom ukinja vsiljevano prostorsko-časovno dinamiko. Opustele ulice vsakodnevnih poti so iskane namenoma. Ponujajo tišino in razpirajo okolje, ki je navidez izpraznjeno trajajočega in trenutnega podobja.

Tukaj, ob tem intimnem vrtu razpok,
rahlo spodaj
tam je ... tam je tihota niča, v kotu,
tam čepi okroglast je.

Delo razvija teksturo časovnosti konkretnega in digitalnega ter prevprašuje smisel obojega. Avtorica prehaja med performativnimi trenutki in dejanji na lokacijah ter in-situ sonorno-prostorsko kompozicijo, vključujoč gibanje v fizičnem prostoru. Istočasno pa on-line razpostavitev zvočnega gradiva omogoča prost izbor načina poslušanja in ustvarja drugačen radijski prostor.

Glas prihaja bližje kot pogled. Muzično bogato obdarjena Ekho, skrčena v izzvenevanju izkričanih besed, ostaja nerazumljena, prepuščena veku hrepenenja. Glas se lastninjenju izmika.

Je glas v digitalnem do-končen – nesmrten?!


Delo je usmerjeno v dinamiko med sinhronostjo digitalne zvočnosti in anahronostjo konkretnega ulic ter v učinkovanje obojega na zaznavo, predvsem na razplastitev časovja.

Avtoričina praksa sonorne poezije/poetry sonor je že tako in tako razdrobljene zvočne-tekstualne fragmente še dodatno razkosavala in jih razpostavljala po prostoru (konkretnem in digitalnem). Zvočni prostor časprostor poezije prepleta tri plasti – površino, podzemlje, eter. Vsak zvočni fragment je samosvoj performativni dogodek, izveden na lokaciji, ob zajetem zvočnem polju vključujoč spontani govor, branje, gib, v premenah z vstopi v eter radia. V ospredju je naključje konkretnega (glas, tekst). V aktualnem primeru Uho v vrtovih tišin, stranske ulice publika prispeva variacije linearne kompozicije teksta.

Posamezni/ca-k je prepuščen/-a samosvoji navigaciji skozi avditorij akuzmatičnega dogajanja vzdolž ulic in cest, brez programa in kažipotov. Ohlapna kompozicija zvočne teksture namenoma ohranja digitalne zvočne pajčolane prosojne, da lahko vsakokratna konkretnost dogajanja in razpoloženj vstopa v razmerje. Iskana je izkušnja časovnega zamika v neposredni dinamiki časovnosti telesa (časovja posameznika) in časovnosti digitalne sfere ter aktualnih večopravilnih aparatur s številnimi tokovi in valovi, v interakciji z arhitekturo prostora in časa.

Raziskava temporalnosti digitalnih medijev, ki čas prvenstveno ploščijo v enodimenzionalni tukaj in zdaj, zraven arhiviranja in projekcije prihodnosti, s svojo časovno neobčutljivostjo omogoča izstop iz uveljavljenih institucij časovnosti. Kritična raziskava je usmerjena v prisotno digitalno vsenavzočnosti – kako se čutilnost, čutnost in miselnost odziva na tovrstno akuzmatično realnost.


Po izvedbi performansa konec decembra je sedaj zvočno/radijsko delo Uho v vrtovih tišin, stranske ulice trajno (čeravno si avtorica pridržujem možnost variiranja njegove zvočne in krajevne pojavnosti) namenjeno poslušanju na konkretnih lokacijah v Mariboru – z mobilnim telefonom (android, iphone) in aplikacijo Radio Aporee (radio aporee ::: miniatures for mobiles).

Tehnično napotilo za dostop in poslušanje: mobilni aparat opremite z app Radio Aporee (http://aporee.org/mfm/app.html) in sprožite Uho v vrtovih noči, stranske ulice. Kot boste aparat premikali po prostoru, tako boste predvajali posamezne zvočne fragmente. Slušalke naj bodo prepustne za zvočnost konkretnega prostora.

Delo lahko poslušate še kako drugače, recimo tukaj in zdaj: http://aporee.org/mfm/tracker.php?id=167 ... in se bodisi prikrajšate za izkušnjo konkretnega čas-prostora bodisi delo obogatite z zvočnostjo vašega okolja in časa.


premiera, performans z avdio arhivi časprostor poezije: petek, 19. december 2014, 20:30, Centralna postaja, Maribor, Zavod Uho-Oko, ciklus Beli šum: http://www.centralnapostaja.si
in sočasno aprostorski performativni zvočni prenos/live stream na Radio Aporee: http://radio.aporee.org/
 
Petra Kapš (aka OR poiesis) je avtorica, piska in kuratorka. Besedo, njen primarni medij, razširja v sonornih sferah časprostor poezije.

produkcija: Petra Kapš/OR poiesis, s podporo Radia Aporee
premiera dela s performansom: Zavod Uho-Oko, Centralna postaja, cikel Beli šum
posebna zahvala: Udo Noll, Vinag za vstop v tunelske kleti in tamkajšnjo stekleno cisterno.
Projekt je uresničen s finančnim prispevkom Mestne občine Maribor.